Sabini

"Neka ljudi govore, na na na na, nek mi stave okove, još više znam, još jače znam ne puštam te ja, jer ja volim plave oči u maglama sivim, ja volim cijeli svijet, i svemu još se divim, ma oni nek pričaju i govore što hoče, ja volim te, jer ti si zabranjeno voće, glupost, ma glupost.. neka ljudi govore na na na na, nek mi stave okove, još više znam, još jače znam, ne puštam te ja.."

Vesna Pisarović

Sprašujem se, kje je moje srce? Kam je izginilo, kje neki se potika, kod hodi? A potem se spomnim, da sem ga dala tebi, dala sem ga tebi, in še vedno ga nisem dobila nazaj. To srce poganja samo še kri, ni več tvoje ljubezni, ki bi me spodbujala, mi dala energijo, da prebudim najboljše v sebi, da sem srečna in zadovoljna, da se postavim za sebe, da se imam rada. Rekel si mi, da sem jaz tvoje srce, a to so bile samo besede, saj te ni več ob meni, ko te najbolj potrebujem, ko najbolj hrepenim po tebi, ko te najbolj intenzivno ljubim, saj šele sedaj vem, kaj sem izgubila..svoje srce, ki je pri tebi, in ga še vedno nisem dobila nazaj, niti ga nočem, saj še vedno hrepenim po tebi..

Spet je tu, eden izmed lepih pomladnih dni. Sonce sije, vonj dreves in ostalih rastlin me prebuja v nov dan, v dan, v katerem nisem s teboj. Ne čutim tvojih ustnic, ki me nežno poljubljajo, ne slišim tvojim besed, ki mi govorijo, da me ljubiš, ne vidim tvojega obraza, ne nasmeha, ki mi daje energijo in voljo do tega krutega življenja. Samo moji spomini na najine skupne trenutke me naredijo živo, in mi dajo kanček energije, da lahko sploh preživim dan. O joj, tako lep pomladni dan je, jaz pa žalostno tavam v sobi, ker vem, da nisem več v tvojem naročju in da te ne bom danes videla..

Ja, spominjam se, kako je bilo lani, meseca aprila in maja. Takrat sem bila neizmerno srečna, na današnji dan mi je bilo zelo lepo, pa čeprav sem bila daleč stran od tebe. To današnje obdobje, mi je bilo pred letom dni najlepše obdobje v mojem življenju, vedela sem, kdo sem, kaj hočem ter kaj želim, a sedaj, sploh na današnji dan, nimam pojma, kaj se dogaja, ne poznam se, ne poznam tebe, nikogar ne poznam, poznam samo svoje spomnine na srečne dni, v katerih bi živela celo večnost, če bi se le dalo. Spravila bi dogodke v oklep, da jih nobeden ne bi mogel uničiti ali izničiti. Živela bi v tistem trenutku, ker sem takrat šele spoznala, kako vredno je živeti, ko preživiš tako lepe dni, ki so na nek način bili zelo preprosti, a posebni ter dragoceni, saj so se vtisnili v moje srce in v moj um...Lani, na današnji dan, sem bila srečna, ker sem vedela, da te bom videla, in ker sem edina poznala samo tvoj pravi jaz..tvoje bistvo..